Povodna zlatica ( Ranúnculus aquátilis)
Izmed ostalih belih in v vodi rastočih zlatic bodi posebej omenjena še povodna zlatica, ki se nahaja pogosto po naših stoječih in počasi tekočih vodah. Posebno po travniških jarkih je je mestoma vse polno, in lepo je videti bele cvete, ki se vzdigajo nad tekočino. Njeno tanko in trdno steblo je 45-100 centimetrov (1.5-3 čevlje) dolgo in po koreniki v tleh pričvrščeno. Razvejeno je rogovilasto, povsod jednako debelo in votlo. V spodnjih delih izrastejo iz njega bele nitaste koreninice.
Listi so raztreseni in v vodi skoro oblasto razprostrti, kar prihaja odtod, ker se na kratki nožnici sedeči list razdeli najprej na 3 rogovile, na kterih se ta delitev večkrat ponavlja. Posamezne krpice so nitaste, in ker molijo na vse strani, narejajo oblo, ki se ti pokaže v vsej svoji mičnosti, ako jo opazuješ v mirni vodi. Plavajoči listi so ledvičasti ali krpasti in se sploh zeló izpreminjajo; včasi jih rastlina tudi nima.
Rumeni prašniki belih, kolesasto razprostrtih cvetov so daljši kakor plodnice.
Povodna zlatica cvete od velikega travna do jeseni.