Hostna véternica (Anemóne silvéstris) ni po naših krajih tako navadna kakor prejšnji dve. Ona raste po prisojnih, suhih in pustih gričih in hribih ter ljubi vapneno in ilovnato zemljo. V tleh ima dolgo, vlaknato, daleč na okrog se razprostirajočo koreniko, ki je precej trda in šopasta.
Pritlehni listi so prstasti, tri-, peterodelni, njihove krpe nacepljene na tri manjše krpice in po obeh straneh porastene z ležečimi dlačicami ter nejednako nazobčane.
Iz korenike izraste 15âÂÂ30 centimetrov (ýâÂÂ1 čevelj) visoko, dlakavo steblo, ki ima ob sredi tri, pritlehnim listom prav podobne, v nožničast recelj zožene krovne liste, na koncu pa bel ali rumenkasto-bel, nekoliko kimast cvet. Čašnih lističev je navadno pet; oni so narobe-jajčasti, topi, nekoliko izrobljeni in zunaj ob dnu dostikrat vijolično nadahnjeni ter porasteni z nežnimi dlačicami. Jajčasti plodovi so spodi zoženi, dlakavi in združeni v glavico.
Hostna véternica cvete malega in velikega travna in se ujema v svojih lastnostih z velikonočnico.
Išči
?
?
?
